|
|
|
|
|
|
|
| Tadej Javornik | profile | all galleries >> Galleries >> galaxies | tree view | thumbnails | slideshow |
so velikanska, gravitacijsko vezana nebesna telesa, sestavljena iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in "temne snovi". Zvezde, plini in medzvezdni prah sestavljajo okoli 10 do 20% mase galaksije, skupaj jih drži gravitacijski privlak in telesa krozijo okoli njenega skupnega sredisca - jedra. Galaksije se razvijejo iz protogalaksij,lahko so lahko pritlikave, do deset milijonov zvezd, ali velikanske do bilijona zvezd. Galaksije lahko vsebujejo tudi vec veckratnih zvezdnih sistemov, zvezdnih kopic in razli�ne medzvezdne oblake. V opazljivem vesolju je verjetno vec kot 100 milijard galaksij in 7 bilijonov pritlikavih galaksij. Premeri vecine galaksij so 1000 do 100.000 parsekov.
Poznamo tri tipe gakaksij: elipti�ne, spiralne in nepravilne. Galaksije je razvrstil v prvo uporabno obliko Hubble leta 1936. Njegovo razvrstitev galaksij uporabljamo se danes. Njegova razvrstitev v celoti temelji na vizualnem izgledu in ne uposteva drugih pomembnih lastnosti galaksij kot je stopnja nastanka zvezd (galaksije z zvezdnimi izbruhi) ali dejavnost v jedru(aktivne galaksije).
Vecina galaksij je zdruzenih v jate, ki se naprej lahko tvorijo nadjate. Ti vecji sestavi so v splosnem urejeni v plahte in vlakna, ki obkrozajo ogromne vesoljske praznine.Opazovalni podatki nakazujejo, da v jedrih nekaterih ali celo vseh galaksij lezijo supermasivne crne luknje ki so verjetno glavni vzrok za aktivna galakticna jedra, ki so jih nasli v sredici nekaterih galaksij. Tudi nasa Galaksija v svojem jedru gosti vsaj eno taksno telo.
